Knjižnica Kronike

Tanja Žigon: Zgodovinski spomin Kranjske. Življenje in delo Petra Pavla pl. Radicsa (1836-1912)

Knjižnica Kronike, zv. 12. Ljubljana 2009, 469 strani.

Razprodano

Monografija o Petru Pavlu pl. Radicsu (1836–1912) je prva sistematična raziskava (case study) o tem učenjaku, ki je s svojim raziskovanjem na številnih področjih (krajevna, gospodarska in socialna, kulturna, literarna in gledališka zgodovina, vprašanja lova, ribolova, gozdarstva itd.) močno zaznamoval slovensko preteklost. Za svoje dosežke je leta 1910 dobil časni naziv cesarskega svetnika. Pričujoča monografija na podlagi doslej nepregledanih in nepoznanih arhivskih virov predstavlja Radicsevo življenjsko in ustvarjalno pot, zapolnjuje vrzeli in popravlja doslej napačne in sporne trditve, zaradi katerih so Radicsu prejšnje generacije slovenskih raziskovalcev pripisovale skorajda »protislovensko delovanje«. Radicsa slika v novi luči in mu priznava mesto, ki mu v slovenski kulturni zgodovini pripada. Avtorica se ne omeji le na Radicsevo usodo, temveč razišče tudi življenjsko in ustvarjalno pot njegove soproge Hedwig Kaltenbrunner (1845–1919), ki so jo dosedanje raziskave popolnoma prezrle, čeprav se je v Ljubljani uveljavila kot publicistka, recenzentka, urednica, lastnica izposojevalne knjižnice ter kot pobudnica ustanovitve Ljudske kuhinje. Posebno vrednost predstavljajo štiri priloge monografiji: prvič objavljena bibliografija Petra pl. Radicsa, ki šteje več kot 500 enot, ter bibliografija njegove soproge, ki doslej sploh ni bila poznana. Bibliografijama sledi popis gradiva o nemškem gledališču, ki ga je zbral Radics, ter natančen popis Radicseve zapuščine iz Narodnega muzeja Slovenije, ki bo v veliko pomoč vsem nadaljnjim raziskovalcem slovenske zgodovine in kulturne zgodovine.Radics je bil zgodovinski spomin Kranjske, bil pa je tudi pedagog; informiral in poučeval je tudi kot novinar, dopisnik, urednik, zgodovinar in kulturni zgodovinar. Njegovega pomena pa ne smemo omejiti le na ožji slovenski prostor. Radics je vzorčen primer intelektualca, ki poskusi svojo srečo v prestolnici Avstrijskega cesarstva, a se na koncu –razočaran zaradi spoznanja, da je Dunaj za vse, ki bi si želeli tam uresničiti svoje sanje pretesen – vrne na periferijo, na Kranjsko, kjer se ustali in uspe – ter tudi tako s svojim življenjem in delom doprinese k višji stopnji kulturnega zavedanja v monarhiji. Njegov pomen je zato potrebno videti tudi v širšem evropskem okviru.
Knjigo smo izdali v sozaložništvu z Znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Sofinancerja knjige sta Občina Postojna in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.


Angelika Hribar: Rodbinska kronika Dragotina Hribarja in Evgenije Šumi

Knjižnica Kronike, zv. 11. Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije : Celjska Mohorjeva družba, 2008, 318 strani.

Cena: 10,00 EUR
Naročilo knjige je možno pri Celjski Moharjevi družbi.

Knjiga Angelike Hribar predstavlja družino Dragotina Hribarja, podjetnika, gospodarstvenika, zavzetega narodnjaka in navdušenega privrženca tehničnih novosti ter njegove žene Evgenije Šumi, ki je po materi podedovala znano tovarno kanditov in slaščičarskih izdelkov Šumi v Ljubljani. Avtorica na lepo berljiv in prepričljivo dokumentiran način poda oris zgodovine dveh družin, ki sta se s poroko medsebojno zvezali in postali v Ljubljani ustanoviteljici dveh pionirskih in vse do danes znamenitih ljubljanskih podjetij: tovarn Pletenina in Šumi. V skoraj stoletje dolgem časovnem razponu, od sredine 19. stoletja do konca druge svetovne vojne, se bralec seznani z gospodarskim vzponom družine, poleg tega pa tudi z notranjimi odnosi med družinskimi člani, med zaposlenimi in lastniki, odnosom lastnikov do dela in upravljanja ter njihovimi ambicijami in načrti. Knjigo, ki je bogato opremljena s slikovnim gradivom, dopolnjuje tudi študija dr. Eve Holz o meščanstvu na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja in v času med obema vojnama. 11. knjiga iz zbirke Knjižnica Kronike, je izšla v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo.


 Pavle Čelik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918)

Knjižnica Kronike, zv. 10. Ljubljana 2005. 462 strani.

Razprodano

Knjiga Pavleta Čelika na zanimiv in privlačen način predstavi zgodovino orožništva na Kranjskem od njegovih začetkov do ukinitve oz. preoblikovanja v varnostne organe Kraljevine SHS. Z izjemno natančnostjo in pronicljivostjo razgrne duha takratnega časa, ki je narekoval ustanovitev varnostnih organov; posveti se nalogam orožnikov (ki v bistvu niso dosti drugačne od nalog današnjih policistov); predstavi teoretična načela orožništva in jih prestavi v prakso, pri tem pa se ne omeji zgolj na deželo Kranjsko, temveč zajame širši slovenski prostor oz. prostor celotne habsburške monarhije kot nekdanje skupne države. Ta pristop je zlasti aktualen tudi v današnjem času, ko Srednja Evropa v mnogih pogledih znova kaže tendence združevanja. Posebej zanimivi so Čelikovi prikazi spopadanja orožnikov z naraščajočimi nacionalnimi problemi in njihove izkušnje s tehničnimi novostmi, kot so avto, kolo ali pisalni stroj. Knjiga Pavleta Čelika nas seznanja z zgodovino organa, brez katerega ne more obstajati nobena država.


 Tanja Žigon: Nemški časnik za slovenske interese – Triglav (1865-1870)

Ljubljana, 2004.

Razprodano

Leta 1865 je začel v Ljubljani izhajati politični časopis Triglav, katerega temeljno vodilo je bilo, da na Kranjskem živečim Nemcem predstavi slovenske interese, spregovori o preteklosti, kulturi in umetnosti ter na tak način zagotovi sožitje med Nemci in Slovenci. Časnik izhajal v nemškem jeziku, kar je sprožalo ostre polemike med slovenskimi intelektualci. Finančna stiska in pomanjkanje sodelavcev sta posledično prinesla ukinitev časnika že leta 1870. Avtorica na zanimiv način predstavi dogodke in polemike, ki so spremljali izhajanje Triglava, posebno pozornost pa posveti uredniški politiki, urednikom lista ter njegovemu programu in vsebini. Knjigo poleg znanja in ustvarjalnosti odlikuje tudi nazoren, sočen in slikovit jezik.


 

Alenka Kačičnik Gabrič: O kmečkih dolgovih nekoliko drugače. Problem servitutnih pravic na posestvu Snežnik.

Ljubljana, 2004.

Razprodano.

Problem servitutnih oz. služnostnih pravic je bil v slovenskem zgodovinopisju do sedaj relativno neraziskan. Pravica kmetov oz. podložniki do izkoriščanja graščinskih gozdov ali neobdelanega zemljišča je vodila v nenehne spore med njimi in zemljiškim gospostvom. Avtorica je omenjeni problem raziskala na primeru gospostva Snežnik in pokazala, kako so bili pri regulaciji servitutnih pravic v 18. in v prvi polovici 19. stoletja neuspešni takratni snežniški gospodje, grofje Lichtenbergi, in kako so se po letu 1853 tega lotili novi gospodarji, knezi Schönburg-Waldenburgi. Avtorica prinaša tudi vrsto novih spoznanj glede odnosov med podložniki in zemljiškimi gospodi, od katerih so marsikatera v nasprotju z do sedaj uveljavljenim mnenjem v zgodovinopisju.


 

Anja Dular: Živeti od knjig. Zgodovina knjigotrštva na Kranjskem do začetka 19. stoletja.

Ljubljana, 2002.

Razprodano

Knjige so že od nekdaj nepogrešljive spremljevalke človeka, saj so v zgodovini odigrale pomembno vlogo pri širjenju znanja in duha. Z vsebino knjig se intenzivno ukvarja literarna zgodovina, manj pa so raziskana vprašanja, kakšne so bile možnosti za izdajo in nabavo knjig na naših tleh pred stoletji, kako so se knjige širile in kakšna literatura se je v določenem obdobju pojavljala na nekem območju. Avtorica se zato kot odlična poznavalka zgodovine knjig in knjigotrštva v svojem delu na zanimiv način loti prav teh vprašanj. Osvetli nam zgodovino knjigotrštva od antike do 19. stoletja ter nam tako predstavi prav to doslej slabše poznano področje kulturne dejavnosti.


 

Janez Bogataj, ur.: Razmerja med etnologijo in zgodovino

Janez Bogataj, ur.: Razmerja med etnologijo in zgodovino

Zvezek 6

Gradivo s posvetovanja v Mariboru, november 1984. Ljubljana, 1986.

Razprodano.


Peter Vodopivec: Luka Knafelj in štipendisti njegove ustanove

Peter Vodopivec: Luka Knafelj in štipendisti njegove ustanove

Zvezek 5

Ljubljana, 1971.

Brezplačno.


Sergij Vilfan in Josip Černivec: Zgodovina ljubljanske mestne hiše

Sergij Vilfan in Josip Černivec: Zgodovina ljubljanske mestne hiše

Zvezek 4

S poročilom o delih in perspektivnim programom asanacije in rekonstrukcije. Ljubljana, 1958.

Brezplačno.


Vlado Valenčič: Sladkorna industrija v Ljubljani

Vlado Valenčič: Sladkorna industrija v Ljubljani

Zvezek 3

Ljubljana : »Kronika«, 1957.

Brezplačno.


Igor Vrišer: Razvoj prebivalstva na območju Ljubljane

Igor Vrišer: Razvoj prebivalstva na območju Ljubljane

Zvezek 2

Ljubljana : »Kronika«, 1956.

Brezplačno.


Milko Kos: Srednjeveška Ljubljana

Milko Kos: Srednjeveška Ljubljana

Zvezek 1

Topografski opis mesta in okolice. Ljubljana : »Kronika«, 1955.

Razprodano.