Ruške orgle v luči arhivskih virov in njihov kiparski okras

  • Simona Kostanjšek Brglez
  • Boštjan Roškar

Povzetek

Prispevek obravnava baročne orgle v cerkvi Marijinega imena v Rušah, ki so ene najveličastnejših in ene najbolje arhivsko dokumentiranih iz tega obdobja na Slovenskem. Pogodbo za izdelavo glasbila je 5. maja 1750 s podpisom in pečatom avtoriziral celjski orglarski mojster Janez Frančišek Janeček. Dokončane so bile leta 1753. Orgelsko ohišje in ograja empore sta delo mariborskega mizarja Franza Leeba, ornamentalni in figuralni repertorij, prav tako končan leta 1753, pa delo kiparske delavnice Jožefa Strauba. Poslikane in pozlačene, torej povsem izgotovljene, so bile leta 1755. V prispevku so predstavljeni nedavno najdeni arhivski viri, pogodba in cerkveni računi, ki potrjujejo nekatere dosedanje domneve in nas seznanijo z novimi in tudi že znanimi, a nikoli ustrezno citiranimi podatki. Posebna pozornost je namenjena kiparskemu okrasu; prispevek osvetljuje delovanje Straubove delavnice, v kateri se je v času nastajanja del za ruške orgle formiral Jožef Holzinger.

Objavljeno
2019-08-26
Rubrike
Razprave