Prekmurje kot »kazenska kolonija«?
Prizadevanja Društva državnih nameščencev in upokojencev v Murski Soboti za posebne ugodnosti državnih uradnikov (1923–1924)
DOI:
https://doi.org/10.56420/Kronika.74.3.14Ključne besede:
Prekmurje, Kraljevina SHS, Društvo državnih nameščencev in upokojencev v Murski Soboti, uradniški zakon, davčna politika, centralizacijaPovzetek
Članek obravnava nezadovoljstvo državnih uradnikov v Prekmurju po njegovi vključitvi v Kraljevino SHS. V ospredju je prizadevanje Društva državnih nameščencev in upokojencev v Murski Soboti v letih 1923–1924 za posebne plačne dodatke in beneficirano štetje službene dobe. Članek pokaže, da je ljubljanska finančna uprava njihove zahteve podpirala, vendar zaradi centraliziranega odločanja ni mogla sama ukrepati. Državni uradniki so bili neposredni izvajalci uveljavljanja »jugoslovanske zakonodaje«, še posebej na davčnem področju, in zato najvidnejši predstavniki nove oblasti. Njihov položaj razkriva protislovje med simbolnim pomenom državne službe in neustreznim materialnim priznanjem zahtevnega dela v težavnih razmerah.
Literatura
Borko, Božidar: Prekmurje. Jugoslavija, 13. maj 1919, št. 115, str. 2.
Dolenc, Ervin: Kulturni boj: slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918–1929. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996.
Dolenc, Ervin: Med kulturo in politiko: kulturnopolitična razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2010 (Razpoznavanja, 11).
Kokolj, Miroslav in Horvat, Bela: Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma. Murska Sobota: Pomurska založba, 1977.
Kokolj, Miroslav: Prekmurski Slovenci: Od narodne osvoboditve do nacistične okupacije 1919–1941. Murska Sobota: Pomurska založba, 1984.
Kosi, Jernej: »Razmere se bistveno razlikujejo od onih v ostali Sloveniji«: Prekmurski gerenti in občinsko poslovanje v Prekmurju (1919–1927). Zgodovina za vse 28, 2021, št. 2, str. 106–123.
Kosi, Jernej: »Yugoslavia Has Nothing. Yugoslavia Has No Bread. But Hungary Gives Us Bread«: Access to Food and (Dis)loyalty in a »Redeemed« Yugoslav Borderland. Austrian History Yearbook 55, 2024, str. 283–297. DOI: https://doi.org/10.1017/S0067237824000055 DOI: https://doi.org/10.1017/S0067237824000055
Kosi, Jernej: Summer of 1919: A Radical, Irreversible, Liberating Break in Prekmurje/Muravidék? The Hungarian Historical Review 9, 2020, št. 1, str. 51–68.
Movrin, David: Fran Bradač, Anton Sovre, Milan Grošelj, Jože Košar in Fran Petre: latinščina in grščina na ljubljanski univerzi v desetletju po vojni. Keria 15, 2013, št. 2, str. 147–179. DOI: https://doi.org/10.4312/keria.15.2.147-179 DOI: https://doi.org/10.4312/keria.15.2.147-179
Oset, Željko: Marija Perpar, kemičarka in univerzitetna profesorica. Goriški izobraženci skozi zgodovino (ur. Željko Oset). Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici, 2018, str. 191–214.
Oset, Željko: Med zakotnim pisarstvom in uradniško častjo. Spor med notarjem Radom Jerebom in davčnim uradnikom Ivanom Madroničem v Slovenskih Konjicah (1921–1924). Pravna praksa, 2026, št. 29–30, str. 20–21.
Oset, Željko: Poprava krivic in depolitizacija šolstva. Družina, 30. 8. 2023, str. 11.
Oset, Željko: Prosvetne razmere v obdobju banovanja Natlačena. Marko Natlačen (1886–1942): v zgodovinskem dogajanju (ur. Zdenko Čepič). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2012, str. 159–161. https://hdl.handle.net/11686/file25877
Oset, Željko: Slovenska narodna individualnost in »tožarjenje« na prosvetnem ministrstvu v Beogradu. Simonitijev zbornik 2021 (ur. Marko Štepec). Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2022, str. 85–94.
Oset, Željko: Slovenske znanstvenice in njihove možnosti za akademsko kariero v obdobju Kraljevine SHS/Jugoslavije. Žensko delo: delo žensk v zgodovinski perspektivi (ur. Mojca Šorn, Nina Vodopivec in Žarko Lazarević). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2015, str. 195–214.
Perovšek, Jurij: Pium desiderium dr. Vekoslava Kukovca leta 1924. Prispevki za novejšo zgodovino 54, 2014, št. 2, str. 71–92.
Perovšek, Jurij: Slovenska politika in vprašanje priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS 1918–1919. Prispevki za novejšo zgodovino 47, 2007, št. 1, str. 53–64.
Perovšek, Jurij: Unitaristični in centralistični značaj vidovdanske ustave. Prispevki za novejšo zgodovino 33, 1993, št. 1–2, str. 17–26.
Perovšek, Jurij: Volitve v Narodno skupščino marca 1923. Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992, 1. zv. (ur. Jasna Fischer et al.). Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005, str. 265–269.
Puhar, Alenka: Slovenski avtoportret 1918–1991. Ljubljana: Nova revija, 1992.
Stiplovšek, Miroslav: Državne ureditve na jugoslovanskem ozemlju Slovenije 1918–1929. Arhivi 18, 1995, št. 1–2, str. 18–29.
Šabec, Ksenija: Homo europeus: Nacionalni stereotipi in kulturna identiteta Evrope. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2006.
Šorn, Jože: Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919–1924. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1997.
Vurnik, Blaž: Pokrajinska uprava za Slovenijo: nekatere strukturne značilnosti prehodnega obdobja 1921–1923 (1925). Zgodovinski časopis 54, 2000, št. 3, str. 395–412. DOI: https://doi.org/10.1111/j.0954-6820.1921.tb15189.x
Žebot, Franjo: Strašen davčni vijak. Slovenski gospodar, 3. september 1925, št. 38, str. 2.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 avtor

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
