Grad in dvorca v Šoštanju

Arhitekturnozgodovinski oris

  • Igor Sapač Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
Ključne besede: grad, srednjeveški gradovi, dvori, dvorec, renesančni dvorci, plemiški vrtovi, Šoštanj, Schönstein, Pusti grad, Turn, arhitektura, arhitekturna zgodovina, kastelologija, stavbni razvoj, romanika, gotika, renesansa, barok, Šoštanjski, Vovbrški, Žovneški, grofje Celjski, Schrattenbach, Schrottenbach, Thurn-Valsassina

Povzetek

Prispevek obravnava doslej v glavnem prezrti arhitekturnozgodovinski pomen srednjeveškega gradu Šoštanj, izginulega istoimenskega novoveškega dvorca in dvorca Turn v Šoštanju. Zgodovina in stavbni razvoj vseh treh stavb sta zelo prepletena. Srednjeveški grad je na vzpetini nad dolino reke Pake stal med drugo polovico 12. stoletja in časom okoli leta 1438. V drugi polovici 13. stoletja oziroma v 14. stoletju sta v njegovi bližini nastala z njim funkcionalno povezana stolpasta dvora, iz katerih sta se v novem veku razvila novoveška šoštanjska dvorca. Na robu šoštanjskega trga postavljeni dvorec Šoštanj je do poznega 17. stoletja prerasel v odlično plemiško rezidenco, ki je največji razcvet doživela v obdobju rodovine grofov Schrattenbach, a je bila leta 1734 uničena v požaru, nakar so njene ostanke odstranili. Kot upravno središče in rezidenca je dvorec Šoštanj nadomestil dvorec Turn, ki je nastal z domiselno adaptacijo kašče iz 17. stoletja in ki je v prenovljeni obliki iz 19. in 20. stoletja še danes ohranjen.

Objavljeno
2021-11-11