O družabni igri kranjskega plemiča in njegovega učitelja iz 17. stoletja in o geografiji, brez katere so velika dejanja nema in zgodovina slepa. II. del
Ključne besede:
igre, družabne igre, didaktične igre, pedagogika, izobrazba, zgodovina iger, teorija iger, zemljepis, geografija, zgodovina geografije, kartografija, toponomastika, kompas, zgodovina astronomije, jezuiti, Turjaški, Auerspergi, reki, latinščina
Povzetek
Prispevek nadaljuje članek iz prejšnje številke Kronike o družabni igri iz 17. stoletja, katere namen je bilo učenje geografije in zabava. Igro, ki je opisana v knjigi Orbis lusus seu lusus geographicus (Igra sveta ali geografska igra), sta na graški univerzi leta 1659 predstavila 18-letni študent doma iz Ljubljane in njegov 28-letni profesor po rodu iz Verone. Temeljila je na zemljevidu sveta, razdeljenem na 1680 polj, ki so jih igralci zasedali z igralnimi figurami upoštevaje zapletena pravila. Medtem ko je bilo v prvem delu članka prikazano miselno ozadje igre in okoliščine, v katerih je nastala, je drugi del članka posvečen igri, zemljevidu, potrebščinam za igro, igralnim figuram ter pravilom igranja.
