Ljubljanska palača knezov Auerspergov
Ključne besede:
Ljubljanska palača knezov Auerspergov, Wolf Engelbert grof Auersperg, Janez Vajkard knez Auersperg, naročništvo, arhitektura 17. stoletja, Abondio Donino ml.Povzetek
Pred 110 leti porušena palača knezov Auerspergov je bila najbolj monumentalna in gotovo ne nepomembna predstavnica profane baročne arhitekture v Ljubljani. Kljub temu je bilo védenje o njeni gradnji skromno in mnenja piscev deloma nasprotujoča si. Na podlagi računskih knjig mestne opekarne, drugih pisnih in likovnih virov, dinamike pridobivanja gradbenega prostora in arhitekturnih posnetkov je bilo mogoče rekonstruirati potek gradnje in videz palače v obdobju graditelja Wolfa Engelberta grofa Auersperga (1610–1673) in ugotoviti, da so dela postopno tekla od poznih 30. let 17. stoletja in skoraj do njegove smrti. Analiza zgodovinskih in družbenih okoliščin kaže, da je za poslikavo slavnostne dvorane najverjetneje poskrbel naročnikov brat in dedič Janez Vajkard knez Auersperg (1615–1677), saj je z upodobitvijo Faetonovega padca vizualiziral konec svoje politične kariere.