Prvo desetletje v manjšini
Prekmurska madžarska narodna skupnost po spremembi državne pripadnosti leta 1919
DOI:
https://doi.org/10.56420/Kronika.74.3.13Ključne besede:
Prekmurski Madžari, narodna manjšina, agrarna reforma, narodna identiteta, asimilacijska politika, Kraljevina SHSPovzetek
Članek obravnava začetno obdobje prekmurskih Madžarov kot narodne manjšine, kar so postali po spremembi državne pripadnosti območja leta 1919. Analizirane so reakcije pripadnikov omenjene skupnosti v začetni fazi, ko so se soočili s svojim spremenjenim statusom in odnosom do nove države, ki je niso poznali. V prispevku so predstavljene tiste odločitve nove jugoslovanske oblasti, ki so bile glavno orodje njene asimilacijske politike na področju šolstva, kulture, gospodarstva, agrarne reforme itd. Opisana je tudi drža madžarske manjšine, ki se je »branila« predvsem s pasivnostjo, kar se je najbolj pokazalo pri njeni zanemarljivi zainteresiranosti za politična vprašanja. V članku so na kratko predstavljeni tudi madžarski manjšinski časopisi, ljubiteljska kulturna dejavnost ter izvajanje agrarne reforme na območju Prekmurja z vidika madžarske narodne manjšine.
Literatura
Bajc, Gorazd in Osojnik, Janez in Knez, Jon Adam in Matjašič Friš, Mateja: Prekmursko vprašanje do podpisa Trianonske pogodbe – britanski pogled. Studia Historica Slovenica 20, 2020, št. 2, str. 505–517. DOI: https://doi.org/10.32874/SHS.2020-14 DOI: https://doi.org/10.32874/SHS.2020-14
Békássy, Jenő: Zala megye feltámadása Trianon után – Zalai fejek. Budapest: Hungária Hírlapnyomda Rt., 1930.
Ehrlich, Lambert: Pariška mirovna konferenca in Slovenci 1919/20. Ljubljana: Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 2002 (Acta ecclesiastica Sloveniae, 24).
Fujs, Metka: Izhodišča madžarske okupacijske politike v Prekmurju. Ferenčev zbornik (= Prispevki za novejšo zgodovino 37, št. 2) (ur. Zdenko Čepič, Damijan Guštin). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 1997, str. 175–186.
Göncz, László: A Muravidék hovatartozásának ügye az 1919-es békekonferencián. Történelmi Szemle 66, 2024, št. 1, str. 121–154.
Göncz, László: A Muravidék útja a délszláv királyságba. A tájegység története az első világháború végétől a jugoszláv megszállásig. Szombathely: Magyar Nyugat Könyvkiadó, 2024.
Göncz, László: A muravidéki magyarság 1918–1941. Lendava: Zavod za kulturo madžarske narodnosti, 2001.
Göncz, László: Felszabadulás vagy megszállás? A Mura mente 1941–1945. Lendava: MNMI -ZKMN, 2006.
Göncz, László: Impériumváltás a Mura mentén. Az első világháború utáni események jellege és summázása – száz év távlatából. Hitel 33, 2020, št. 6, str. 31–46.
Göncz, László: Načrti avtonomne in upravne organi¬ziranosti Slovenske krajine v obdobju Károlyijeve ljudske republike (od novembra 1918 do marca 1919). Studia Historica Slovenica 21, 2021, št. 3, str. 727–788. DOI: https://doi.org/10.32874/SHS.2021-20 DOI: https://doi.org/10.32874/SHS.2021-20
Göncz, László: Obál Béla, a magyarországi szlovének kormánybiztosa. Életrajzösszegzés, valamint a teológusból lett kormánybiztos és Vas megyei főispán, majd népbiztos 1918–1919. évi kormányzati szerepkörének ismertetése. Vasi Honismereti és Helytörténeti Közlemények 2020/2. Szombathely: A Magyar Nemzeti Levéltár Vas Megyei Levéltára, 2022, str. 25–64.
Göncz, László: Strausz Flórián. A Lendva-vidék elfeledett esperesplébánosa. Naptár 2021. Lendava: MNMI – MNTI – MMNÖK, 2020, str. 118–141.
Göncz, László: Življenje ob novi državni meji po priključitvi Prekmurja Kraljevini SHS in delo razmejitvene komisije na tem odseku. »Mi vsi živeti ščemo«. Prekmurje 1919: okoliščine, dogajanje, posledice (ur. Peter Štih, Kornelija Ajlec, Attila Kovács). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020, str. 293–350.
Kokolj, Miroslav in Horvat, Bela: Prekmursko šolstvo. Murska Sobota: Pomurska založba, 1977.
Kokolj, Miroslav: Prekmurski Slovenci 1919–1941. Murska Sobota: Pomurska založba, 1984.
Kovács, Attila: Jezikovno-etnična podoba Prekmurja v luči ogrskega popisa prebivalstva leta 1910 in jugoslovanskega/slovenskega ljudskega štetja leta 1921. Raznolikost v raziskovanju etničnosti: izbrani pogledi II (ur. Mojca Medvešek, Sonja Novak Lukanović). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2020, str. 109–136.
Lipušček, Uroš: Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919. Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, 2019.
Mitrović, Andrej: Razgraničenje Jugoslavije sa Madžarskom i Romunijom 1919–1920. Prilog proučavanja jugoslovenske politike na konferenciji mira u Parizu. Novi Sad: Institut za izučavanje istorije Vojvodine, 1975.
Novak, Miroslav: Prekmurje v Kleklovem času. Kleklov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj). Celje: Mohorjeva družba, 1995.
Perovšek, Jurij: Slovenska politika in vprašanje priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS 1918–1919. Prispevki za novejšo zgodovino 47, 2007, št. 1, str. 53–64.
Pupin, Mihajlo: Od pastirja do izumitelja. Ljubljana: Vodnikova družba, 1931.
Rahten, Andrej: Wilsonova srečanja in razhajanja s Slovenci. Velikih pet in nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (ur. Andrej Rahten, Janez Šumrada). Loka pri Mengšu: Center za evropsko prihodnost; Ljubljana: ZRC SAZU, 2011 (Studia diplomatica Slovenica; Fontes 2).
Slavič, Matija: Naše Prekmurje. Zbrane razprave in članki (ur. Viktor Vrbnjak). Murska Sobota: Pomurska založba, 1999.
Somogy vármegye és Kaposvár megyei város általános ismertetője és címtára az 1932. évre (ur. Géza F. Szabó). Budapest: Vármegyei Tisztviselők Országos Egyesülete, 1932.
Strausz, Antal in Strausz, Flórián: Alsólendva története. Nagylengyel, 1929 (rokopis; originalna verzija se je izgubila, poznamo zgolj fotokopijo).
Urlep, Lilijana: Štajerski duhovniki o priključitvi Prekmurja: Kako je Januš Golec v svojih spominih opisal priključitev Prekmurja? Prekmurje v letu 1919 in katoliška cerkev (ur. Bogdan Kolar). Ljubljana: Teološka fakulteta, 2020, str. 97–116 (Acta Ecclesiastica Sloveniae, 42). DOI: https://doi.org/10.34291/aes.2020.1 DOI: https://doi.org/10.34291/aes.2020.1
Varga, Sándor: A szlovéniai magyarok műkedvelő tevékenysége 1920–1970. Lendava, Győr: Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, Lendva in Hazánk Könyvkiadó, 1995.
Zajšek, Boštjan: »Raje pa hočemo nemško umreti, kakor laško ali slovansko trohneti« – Mariborski Nemci v letu 1918. Studia Historica Slovenica 19, 2021, št. 2, str. 419–466. DOI: https://doi.org/10.32874/SHS.2019-13 DOI: https://doi.org/10.32874/SHS.2019-13
SPLETNE STRANI
Obrazi slovenskih pokrajin:
Marko Vugrinec: Ferdinand Hartner: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ferdinand-hartner/
Jožef Papp: Štefan Kühar: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefan-kuhar-2/
Jožef Papp: Matija Slavič: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/matija-slavic/
Wikipedija:
Ivan Žolger: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_%C5%BDolger
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 avtor

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
