Reformacija in protireformacija v Slovenj Gradcu (1527–1629)

  • Marko Košan
Ključne besede: Slovenj Gradec, Koroška, Štajerska, reformacija, protireformacija, Janž Zajc, Štefan Kimmerling, vizitacijske komisije, špitalska cerkev sv. Duha, cerkev sv. Uršule na Uršlji gori, Mihael Skobl

Povzetek

Deželnoknežje mesto Slovenj Gradec so hitro zajele Luthrove reformne ideje, saj je tukaj po letu 1525 deloval predikant Hans Has (Janž Zajc), ki so ga kot krivoverca leta 1527 obesili v Gradcu, dogodek pa je kasneje opisal tudi Primož Trubar. Kljub hudemu nasprotovanju slovenjgraškega katoliškega vikarja Sebastjana Vokaliča (župnija je bila od 1533 inkorporirana ljubljanski škofiji) je po letu 1586 v mestu pridigal izjemno priljubljeni Štefan Kimmerling z Augsburškega, ki so ga podpirali tudi štajerski deželni stanovi. Prvi veliki udarec za slovenjgraške luterane je bilo posredovanje komisije sekovskega škofa Martina Brennerja ob koncu decembra 1599, zares uspešen pa je bil šele po letu 1600 Tomaž Hren, pokrovitelj gradnje cerkve na Uršlji gori, ki je postala simbol rekatolizacije teh krajev. Leta 1629 je Slovenj Gradec zapustil zadnji luteranski plemič in meščan.